Ksenija Geršak je prodekanja za znanstveno raziskovalno delo in redna profesorica za področje Ginekologije in porodništva na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Opravlja tudi delo specialistke ginekologije in porodništva na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana in sodeluje s Kliničnim inštitutom za genomsko medicino UKC Ljubljana na področju reproduktivne genetike in teratologije. Je predavateljica in mentorica na interdisciplinarnem doktorskem programu Biomedicina Univerze v Ljubljani, vodi raziskovalni program na področju reproduktivnega zdravja, ki ga financira ARIS, in sodeluje v različnih nacionalnih in mednarodnih projektih. Hkrati je glavna urednica medicinske revije Zdravniški vestnik (revija Slovenskega zdravniškega društva in Slovenske medicinske akademije) ter namestnica nacionalne koordinatorice specializacije iz porodništva in ginekologije pri Zdravniški zbornici Slovenije.

Aleš Obreza je redni profesor za področje farmacevtske kemije na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani. Glavnino njegovega znanstvenoraziskovalnega dela je predstavljalo delo na projektu načrtovanja, sinteze in vrednotenja zaviralcev serinskih proteinaz, udeleženih v procesu strjevanja krvi, zaviralcev biosinteze bakterijske celične stene in novih protirakavih učinkovin. Ukvarjal se je tudi s proučevanjem novih amfifilnih antioksidantov in načrtovanjem in sintezo biorazgradljivih polimerov. Od oktobra 2011 do septembra 2017 je bil prodekan za študijsko področje na UL FFA. Od februarja 2018 je član Habilitacijske komisije UL, od decembra 2021 pa njen predsednik. Je aktivni član Komisije za pripravo nacionalnega dodatka k Evropski farmakopeji, Komisije za pripravo Slovenskega farmacevtskega terminološkega slovarja in Komisije za homeopatska zdravila pri JAZMP. Maja 2018 je bil s strani JAZMP imenovan kot član Komisije za Evropsko farmakopejo pri EDQM. Med letoma 2007 in 2015 je bil predsednik Sekcije farmacevtskih znanosti pri SFD. Od leta 2023 je predsednik Sekcije za zgodovino farmacije pri SFD. Tri mandate je bil tudi podpredsednik SFD.

Katja Pečjak Reven je magistra farmacije in že 20 let dela v farmacevtski industriji. Svojo karierno pot je začela v Leku kot vodja registracij. V Billev farmaciji vzhod d.o.o. je od septembra 2008, bila je direktorica registracij in kasneje odgovorna oseba za farmakovigilanco (QPPV). Skozi vsa leta je uspešno sodelovala pri projektih iz področja digitalizacije v regulativi ter implementaciji. Kot predstavnica organizacije Medicines for Europe je leta 2022 prevzela vlogo področne strokovnjakinje (SME) v pilotnem projektu Evropske agencije za zdravila (EMA) o elektronskih informacijah o zdravilu (ePI). Je članica delovnih skupin Medicines for Europe (RSAC, Telematics), Regulatorne sekcijeSFD, TOPRA ter vodja delovne skupine ePI na IRISS forumu.

Nataša Pišek je magistra farmacije, specialistka klinične farmacije, zaposlena v Mb lekarnah - lekarni Tabor. Študij farmacije na Fakulteti za farmacijo, Univerze v Ljubljani je zaključila leta 2008, specializacijo iz klinične farmacije leta 2023. Že na začetku svoje karierne poti je organizirala predavanja v domovih za ostarele. Od leta 2020 aktivno predava na različnih dogodkih, ki so organizirani za zdravstvene delavce, npr. na 23. Schrottovih dnevih je imela predavanje: Kako svetovati pri samozdravljenju alergij v lekarni? Kot članica IO Mariborske podružnice SFD je v letu 2023 izvedla predavanje: Novo zdravilo za zdravljenje COVID-19 – Prve izkušnje z izdajo zdravila Paxlovid v lekarni. Veliko pozornost namenja opolnomočenju pacientov z astmo in KOPB. Kot članica Sekcije kliničnih farmacevtov je izvedla predavanje na 22. četrtku klinične farmacije: Svetovanje in intervencije pri bolnikih z astmo v lekarni na primarnem nivoju zdravstvenega varstva. Je aktivna članica Sifarma OE Maribor in se bori za ustrezno ovrednotenje poklica farmacevta, nosilca lekarniške dejavnosti in za to, da se farmacevtom omogoči pogoje dela, v katerih bodo svoje delo lahko opravljali strokovno.

Maruša Hribar je priznana strokovnjakinja s področja homeopatije. Diplomirala in magistrirala je na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani. Raziskovanje molekularne biologije je nadaljevala z doktorskim in triletnim postdoktorskim študijem na medicinski fakulteti v Ženevi. Področje raziskovanja je obsegalo imunologijo in možnosti uporabe zarodnih celic pri zdravljenju nevrodegenerativnih bolezni. Njeno delo je bilo objavljeno v številnih znanstvenih revijah z visokim indeksom in na mednarodnih konferencah. Šolala se je pri švicarskem združenju za homeopatijo in diplomirala iz homeopatije na SSHB (Sociétés Suisse d’Homéopathie et de Biothérapie). Bila je članica izvršilnega odbora Evropskega združenja za integrativno medicino in predsednica ECIM (European Conference Integrative medicine) 2018 v Ljubljani. Je predsednica Sekcije za homeopatijo pri Slovenskem farmacevtskem društvu in predavateljica homeopatije na Lekarniški zbornici Slovenije. Aktivno se udeležuje številnih mednarodnih homeopatskih srečanj in se zavzema za integracijo homeopatije v javni zdravstveni sistem.

Matjaž Jeras je redni profesor za področje klinične biokemije in laboratorijske biomedicine na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani (UL FFA). Raziskovalno deluje na področjih imunogenetike in tkivne skladnosti, aloreaktivnosti, celične imunologije, celičnega in tkivnega inženirstva ter celičnih terapij na področju naprednega zdravljenja. Na Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino, ki ga je vodil v letih 2006–2009, je konec leta 1991 soustanovil nacionalni register prostovoljnih darovalcev kostnega mozga Slovenija Donor. Ta je leto pozneje postal polnopravni član svetovnega registra Bone Marrow Donors Worldwide. Na UL FFA se je zaposlil leta 2010. Član Upravnega odbora UL FFA je bil od leta 2013 do 2017, ko postal njegov predsednik ter ga vodil do začetka leta 2024. Leta 2020 je bil imenovan za nadomestnega člana Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko, od leta 2024 pa je njen stalni član. Je član Slovenskega farmacevtskega društva, katerega predsednik je bil dva mandata (2003–2007), Slovenskega imunološkega društva in Društva za celično in tkivno inženirstvo Slovenije, ki ga je soustanovil leta 2005. Prejel je naslednje pomembnejše nagrade in priznanja: Minařikovo priznanje Slovenskega farmacevtskega društva (2003); priznanje Društva za celično in tkivno inženirstvo Slovenije (2006); priznanje Združenja za transfuzijsko medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu (2008); priznanje za enega od 10 najodličnejših raziskovalnih dosežkov UL (2021); rektorjevo nagrado za 3. mesto za naj inovacijo UL (2023) ter priznanje UL FFA za življenjsko delo (2023).